Nevidno sevanje, vidna odgovornost
26. aprila 1986 ob 1:23 zjutraj je prebivalce Pripjata na severu Ukrajine zbudil glasen hrup. Reaktor št. 4 v jedrski elektrarni v Černobilu je eksplodiral, pri čemer je v trenutku izhlapelo 50 ton jedrskega goriva, pri čemer je bilo sproščeno 400-krat več sevanja kot pri atomski bombi v Hirošimi. Operaterji, ki so delali v jedrski elektrarni, in prvi gasilci, ki so prispeli, so bili brez kakršne koli zaščite izpostavljeni 30.000 rentgenom smrtonosnega sevanja na uro – 400 rentgenov, ki jih absorbira človeško telo, pa je dovolj, da je smrtonosnih.
Ta katastrofa je sprožila najtragičnejšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva. V naslednjih treh mesecih je zaradi akutne sevalne bolezni umrlo 28 gasilcev. Umrli so v hudih bolečinah s črno kožo, razjedami v ustih in izpadanjem las. 36 ur po nesreči je bilo 130.000 prebivalcev prisiljenih evakuirati svoje domove.
25 let pozneje, 11. marca 2011, se je jedro jedrske elektrarne Fukušima Daiči na Japonskem stalilo v cunamiju, ki ga je povzročil potres. Štirinajst metrov visok val je prebil morsko steno, trije reaktorji so eksplodirali drug za drugim, 180 bilijonov bekerelov radioaktivnega cezija 137 pa se je v trenutku izlilo v Tihi ocean. Jedrska elektrarna še danes shranjuje več kot 1,2 milijona kubičnih metrov radioaktivne odpadne vode in postaja Damoklejev meč, ki visi nad morsko ekologijo.
Nezaceljena travma
Po nesreči v Černobilu je območje s površino 2600 kvadratnih kilometrov postalo izolacijsko območje. Znanstveniki ocenjujejo, da bo potrebnih več deset tisoč let, da se jedrsko sevanje na tem območju popolnoma odpravi, nekatera območja pa bodo morda potrebovala celo 200.000 let naravnega čiščenja, da bi izpolnila standarde človeškega bivanja.
Po podatkih Združenih narodov je nesreča v Černobilu povzročila:
93.000 smrtnih žrtev
270.000 ljudi je trpelo zaradi bolezni, kot je rak
Onesnaženih je bilo 155.000 kvadratnih kilometrov zemlje
8,4 milijona ljudi je bilo prizadetih zaradi sevanja
V Fukušimi so znanstveniki leta 2019, čeprav so oblasti trdile, da se je sevanje v okoliških vodah znižalo na "varno raven", v prečiščeni odpadni vodi še vedno odkrili radioaktivne izotope, kot so ogljik-14, kobalt-60 in stroncij-90. Te snovi se zlahka obogatijo v morskih organizmih, koncentracija kobalta-60 v usedlinah na morskem dnu pa se lahko poveča za 300.000-krat.
Nevidne grožnje in vidna zaščita
V teh nesrečah največjo grožnjo predstavlja prav sevanje, ki je človeškemu očesu nevidno. V zgodnjih dneh černobilske nesreče ni bilo niti enega instrumenta, ki bi lahko natančno meril vrednosti sevanja, zaradi česar je bilo nešteto reševalcev izpostavljenih smrtonosnemu sevanju, ne da bi se tega zavedali.
Prav te boleče lekcije so privedle do hitrega razvoja tehnologije za nadzor sevanja. Danes je natančna in zanesljiva oprema za nadzor sevanja postala "oči" in "ušesa" varnosti jedrskih objektov, ki gradi tehnološko oviro med nevidnimi grožnjami in varnostjo ljudi.
Poslanstvo podjetja Shanghai Renji je ustvariti ta par "oči" za zaščito človekove varnosti. Vemo, da:
• Vsaka natančna meritev mikrosievertov lahko reši življenje
• Vsako pravočasno opozorilo lahko prepreči ekološko katastrofo
• Vsaka zanesljiva oprema varuje naš skupni dom
Odoprema za spremljanje okoljske in regionalne radioaktivnosti to prenosni instrumenti za spremljanje sevanjaOd laboratorijskih merilnih naprav do standardnih naprav za ionizirajoče sevanje, od opreme za zaščito pred sevanjem do programskih platform za spremljanje sevanja, od kanalske opreme za zaznavanje radioaktivnosti do naprav za spremljanje jedrske varnosti in izrednih razmer v jedrskem okolju – Renjijeva linija izdelkov pokriva vse vidike spremljanja jedrske varnosti. Naša tehnologija lahko zazna izjemno majhne količine radioaktivnih snovi, tako kot natančno identificira kapljico nenormalne vode v standardnem bazenu.
Ponovno rojstvo iz katastrofe: Tehnologija varuje prihodnost
V černobilski izključitveni coni so volkovi razvili gene proti raku, njihovi imunski mehanizmi pa so bili uporabljeni pri razvoju novih zdravil, kar dokazuje, da nesreče spodbujajo prilagodljivo evolucijo. V senci jedrskih nesreč kombinacija tehnologije in odgovornosti ni le ustvarila čudeža zaščite življenja, temveč je tudi preoblikovala prihodnost človeškega sobivanja z sevanjem. Verjamemo, da lahko tehnologija in odgovornost ustvarita tudi čudeže za zaščito življenja.
Po nesreči v Fukušimi je mednarodna ekipa znanstvenikov vzpostavila transpacifiško mrežo za spremljanje sevanja. Z visoko občutljivo detekcijsko opremo so spremljali difuzijske poti cezija 134 in cezija 137, kar je zagotovilo dragocene podatke za raziskave morske ekologije. Ta duh globalnega sodelovanja in tehnološke zaščite je prav tista vrednota, ki jo zagovarja Renji.
Vizija podjetja Shanghai Renji je jasna: postati oblikovalec inovativne ekologije na področju odkrivanja sevanja. Naše poslanstvo je »Služiti družbi z znanostjo in tehnologijo ter ustvarjati novo okolje za varnost pred sevanjem«.
Vsako uporabo jedrske energije naredimo varno in nadzorljivo ter vsako tveganje sevanja jasno predstavimo. Ne zagotavljamo le opreme, temveč nudimo tudi celoten nabor rešitev, od spremljanja do analize, da lahko jedrska tehnologija resnično varno koristi človeštvu.
Napisano na koncu
Zgodovinske jedrske nesreče nas svarijo: jedrska energija je kot dvorezen meč. Le s strahospoštovanjem in ščitom tehnologije lahko izkoristimo njeno moč.
Ob ruševinah Černobila vztrajno raste nov gozd. Na obali Fukušime ribiči znova mečejo svoje ribiške mreže upanja. Vsak korak, ki ga človeštvo naredi izven katastrofe, je neločljivo povezan z upoštevanjem varnostnih ukrepov in zaupanjem v tehnologijo.
Shanghai Renji je pripravljen biti varuh na tej dolgi poti – z natančnimi instrumenti zgraditi varnostno linijo in z nenehnimi inovacijami zaščititi dostojanstvo življenja. Ker vsaka meritev miliroentgena prinaša spoštovanje do življenja; vsaka tišina alarma je poklon človeški modrosti.
Sevanje je nevidno, vendar je zaščita omejena!
Nevidno sevanje, vidna odgovornost
26. aprila 1986 ob 1:23 zjutraj je prebivalce Pripjata na severu Ukrajine zbudil glasen hrup. Reaktor št. 4 v jedrski elektrarni v Černobilu je eksplodiral, pri čemer je v trenutku izhlapelo 50 ton jedrskega goriva, pri čemer je bilo sproščeno 400-krat več sevanja kot pri atomski bombi v Hirošimi. Operaterji, ki so delali v jedrski elektrarni, in prvi gasilci, ki so prispeli, so bili brez kakršne koli zaščite izpostavljeni 30.000 rentgenom smrtonosnega sevanja na uro – 400 rentgenov, ki jih absorbira človeško telo, pa je dovolj, da je smrtonosnih.
Ta katastrofa je sprožila najtragičnejšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva. V naslednjih treh mesecih je zaradi akutne sevalne bolezni umrlo 28 gasilcev. Umrli so v hudih bolečinah s črno kožo, razjedami v ustih in izpadanjem las. 36 ur po nesreči je bilo 130.000 prebivalcev prisiljenih evakuirati svoje domove.
25 let pozneje, 11. marca 2011, se je jedro jedrske elektrarne Fukušima Daiči na Japonskem stalilo v cunamiju, ki ga je povzročil potres. Štirinajst metrov visok val je prebil morsko steno, trije reaktorji so eksplodirali drug za drugim, 180 bilijonov bekerelov radioaktivnega cezija 137 pa se je v trenutku izlilo v Tihi ocean. Jedrska elektrarna še danes shranjuje več kot 1,2 milijona kubičnih metrov radioaktivne odpadne vode in postaja Damoklejev meč, ki visi nad morsko ekologijo.
Nezaceljena travma
Po nesreči v Černobilu je območje s površino 2600 kvadratnih kilometrov postalo izolacijsko območje. Znanstveniki ocenjujejo, da bo potrebnih več deset tisoč let, da se jedrsko sevanje na tem območju popolnoma odpravi, nekatera območja pa bodo morda potrebovala celo 200.000 let naravnega čiščenja, da bi izpolnila standarde človeškega bivanja.
Po podatkih Združenih narodov je nesreča v Černobilu povzročila:
93.000 smrtnih žrtev
270.000 ljudi je trpelo zaradi bolezni, kot je rak
Onesnaženih je bilo 155.000 kvadratnih kilometrov zemlje
8,4 milijona ljudi je bilo prizadetih zaradi sevanja
Čas objave: 20. junij 2025