Vrste sevanja Neionizirajoče sevanje
Nekaj primerov neionizirajočega sevanja so vidna svetloba, radijski valovi in mikrovalovi (infografika: Adriana Vargas/IAEA)
Neionizirajoče sevanje je sevanje z nižjo energijo, ki nima dovolj energije, da bi ločilo elektrone od atomov ali molekul, bodisi v snovi bodisi v živih organizmih. Vendar pa lahko njegova energija povzroči, da te molekule vibrirajo in tako proizvajajo toploto. Tako na primer delujejo mikrovalovne pečice.
Za večino ljudi neionizirno sevanje ne predstavlja tveganja za zdravje. Vendar pa delavci, ki so v rednem stiku z nekaterimi viri neionizirnega sevanja, morda potrebujejo posebne ukrepe za zaščito pred, na primer, proizvedeno toploto.
Nekateri drugi primeri neionizirajočega sevanja vključujejo radijske valove in vidno svetlobo. Vidna svetloba je vrsta neionizirajočega sevanja, ki ga človeško oko lahko zazna. Radijski valovi pa so vrsta neionizirajočega sevanja, ki je nevidno za naše oči in druga čutila, vendar ga lahko dekodirajo tradicionalni radijski sprejemniki.
Ionizirajoče sevanje
Nekaj primerov ionizirajočega sevanja vključuje nekatere vrste zdravljenja raka z uporabo gama žarkov, rentgenskih žarkov in sevanja, ki ga oddajajo radioaktivni materiali, ki se uporabljajo v jedrskih elektrarnah (infografika: Adriana Vargas/IAEA)
Ionizirajoče sevanje je vrsta sevanja takšne energije, da lahko od atomov ali molekul odtrga elektrone, kar povzroči spremembe na atomski ravni pri interakciji s snovjo, vključno z živimi organizmi. Takšne spremembe običajno vključujejo nastanek ionov (električno nabitih atomov ali molekul) – od tod tudi izraz »ionizirajoče« sevanje.
V visokih odmerkih lahko ionizirajoče sevanje poškoduje celice ali organe v našem telesu ali celo povzroči smrt. Pri pravilni uporabi in odmerkih ter s potrebnimi zaščitnimi ukrepi ima ta vrsta sevanja številne koristne uporabe, na primer pri proizvodnji energije, v industriji, raziskavah ter v medicinski diagnostiki in zdravljenju različnih bolezni, kot je rak. Čeprav sta regulacija uporabe virov sevanja in zaščita pred sevanjem nacionalna odgovornost, IAEA zagotavlja podporo zakonodajalcem in regulatorjem s celovitim sistemom mednarodnih varnostnih standardov, katerih cilj je zaščititi delavce in paciente ter javnost in okolje pred morebitnimi škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja.
Neionizirajoče in ionizirajoče sevanje imata različno valovno dolžino, kar je neposredno povezano z njegovo energijo. (Infografika: Adriana Vargas/IAEA).
Znanost, ki stoji za radioaktivnim razpadom in posledičnim sevanjem
Proces, pri katerem radioaktivni atom postane stabilnejši s sproščanjem delcev in energije, se imenuje »radioaktivni razpad«. (Infografika: Adriana Vargas/IAEA)
Ionizirajoče sevanje lahko izvira npr.nestabilni (radioaktivni) atomisaj prehajajo v bolj stabilno stanje, medtem ko sproščajo energijo.
Večina atomov na Zemlji je stabilnih, predvsem zaradi uravnotežene in stabilne sestave delcev (nevtronov in protonov) v njihovem središču (ali jedru). Vendar pa pri nekaterih vrstah nestabilnih atomov sestava števila protonov in nevtronov v njihovem jedru ne omogoča, da bi te delce držali skupaj. Takšni nestabilni atomi se imenujejo "radioaktivni atomi". Ko radioaktivni atomi razpadejo, sproščajo energijo v obliki ionizirajočega sevanja (na primer alfa delci, beta delci, gama žarki ali nevtroni), ki lahko ob varni izkoriščanju in uporabi prinese različne koristi.
Čas objave: 11. november 2022